Davčna obravnava in davčna (ne)obravnava stroškov v zvezi z delom, po mnenju Ustavnega sodišča nista ustavno sporni. Vlada in ustavni sodniki so mnenja, da gre za popolnoma enak postopek. Vlada je v obrazložitvi Ustavnemu sodišču postavila podlago za odločanje nekaj, kar sploh ne obstaja.
Ustavno sodišče je v sredo izdalo odločbo v postopku ustavne presoje 44. in 45. člena Zakona o dohodnini, katera govorita o obravnavi stroškov v zvezi z delom domačih in čezmejnih delavcev. Ustavno presojo je vložila skupina poslancev Nove Slovenije in stranke SDS že v letu 2019.
V Sindikatu čezmejnih delavcev odločitev Ustavnega sodišča ocenjujejo kot katastrofalno, saj, po besedah predsednika sindikata, »gre za odločitev brez kančka logičnega razmišljanja na podlagi zavajajočih, prirejenih in lažnivih navedbah vlade«.
Spomnimo, da je še nedolgo nazaj ustavno sodišče zavrglo popolnoma enako ustavno presojo, katero je skorajda hkrati vložil tudi Sindikat delavcev migrantov Slovenije, češ, da naj ne bi obstajal pravni interes.
Mario Fekonja – predsednik SDMS »V obrazložitvi Vlade RS, katero je vlada na zahtevo US morala podati, gre za več bistvenih neresničnih in izmišljenih navedb, katera so močno vplivala na odločitev sodišča. Osebno bi izpostavil dve, ki se mi zdita precej pomembni. Vlada trdi, da se čezmejnemu delavcu stroški odštevajo od bruto plače (saj so po njihovem napačnem navajanju v Avstriji že vključeni v bruto plačo – Avstrija namreč ne plačuje stroškov prehrane in prevoza v bruto plači), domačemu pa se iz bruta izvzamejo, kar po njihovo predstavlja enakost. Tukaj me skrbi, da državne finance vodijo ljudje, ki ne poznajo niti osnovnih računovodskih terminov. Če bi njihova trditev držala, potem bi zaposlen v Sloveniji tudi od stroškov
moral plačati prispevke. Kar jih pa ne. Vse kar se odšteva od bruto plače, se imenuje OLAJŠAVA. To je dejstvo. Če so želeli izvajati računovodske akrobacije, bi rekli, da se zaposlenemu v Sloveniji stroški izvzamejo že pred »kosmatim« brutom, seveda pa tega niso mogli navesti, saj bi si ta oseba s temi stroški teoretično lahko pokrila morebitno dohodnino, čezmejni delavec pa si je z istimi stroški ne more. Ministrstvo se v iskanju lažnih argumentih tako zaplete, da po nesmiselnem tolmačenju ministrstva za finance torej to pomeni, da stroški zaposlenemu v Sloveniji nižajo davčno osnovo (saj govorijo, da je obravnava enaka kot pri čezmejnem delavcu) le te pa še potem dobi na račun posebej nakazane, čezmejnemu delavcu pa samo nižajo davčno osnovo. Drugo, še pomembnejšo dejstvo pa je, da je Ustavno sodišče bilo toliko zavedeno, da je odločalo o nekem teoretičnem modelu, katero na svetu verjetno ne obstaja. Obravnavali so nekaj, kar sploh ni bilo vprašanje v ustavni presoji. Odločali in primerjali so o zadevi, kjer ima čezmejni delavec, zaposlen v Avstriji stroške malice in prevoza vključeni v bruto plačo, kar pa seveda ne drži. Avstrija stroškov ne izplačuje v bruto plači. Na tem napačnem in prirejenem dejstvu je temeljila vladna obrazložitev ter njeni izračuni, posledično Ustavno sodišče naivno sklepa da ima 195 držav sistem, kjer so stroški v zvezi z delom v bruto plači delavca, čeprav je dejstvo, da večina država stroškov v zvezi z delom ne pozna in niso vključeni v bruto plačo. Namreč če bi stroški v zvezi z delom bili del bruto plače, kot si upajo trditi, potem bi razdalja do delovnega mesta vplivala na višino pokojnine delavca, kar pa je popoln nesmisel. Tako pa odločitev temelji na zavajanju in napačnih dejstvih, katera sploh ne obstajajo.«
S precejšnjim zanimanjem in hkrati začudenjem, pa so sindikalisti prebrali 36. točko odločbe Ustavnega sodišča, kjer Vlada »naivnim sodnikom pove da izvzetje stroškov pri čezmejnih
delavcih niža davčno osnovo (odbitek davka) in ima za posledico različne odbitke davka, hkrati pa ne navede, da izvzetje stroškov pri domačih delavcih tega učinka na izračun dohodnine nima, ker zaposleni v Sloveniji stroške na račun dobijo ENAKE, ne glede na višino bruto dohodka. Pri čezmejnem delavcu pa višina dohodka vpliva na neto izplen stroškov.«
V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije so prepričani, da gre za odločitev po političnem diktatu sedanje vlade. Po vsem tem opozarjajo vse državljane, da, preden se podajo po pravico na Ustavno sodišče, preverijo ali so na »pravi« strani.
Mario Fekonja – predsednik SDMS: »Očitno so tudi novo izvoljeni poslanci največje vladajoče stranke zamenjali kožo in si nadeli nagobčnike po sestanku z nami, ko smo predstavljali dejstva in matematične izračune. Lahko bi odprli usta tam kjer je to bilo potrebno in vsebino sestanka razložili tudi svojim kolegom Zdaj pa so na sestanek prišli le toliko, da so se tam pokazali in pač odzvali na naše vabilo. Dejstvo je, da so od čezmejnih delavcev izvoljeni poslanci, na čezmejne delavce pozabili. Ne vem zakaj, ampak sem se ob tem spomnil na najbolj znano Gregorčičevo pesem z naslovom Soči. Predvsem drugo polovico.
Pa oh, siroti tebi žuga
vihar grozán, vihar strašán;
prihrumel z gorkega bo juga,
divjal čez plodno bo ravan,
ki tvoja jo napaja struga —
gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo obok,
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!
Ustavno sodišče ni odločalo o tem ali je davčna obravnava stroškov domačega in čezmejnega delavca enaka in rezultira v različnem neto izplenu, kar je bilo vprašanje, ampak zgolj o tem ali plačata enako visok davek.
Podpredsednik SDMS dr.Martin Ivec doda še, »da bi bilo potrebno ustavno sodišče v taki sestavi razpustiti, saj so sodniki bili imenovani s strani politike in kot taki ne morejo predstavljati politično neodvisno sodstvo. Odločba je sramota za pravno državo saj daje težo alternativni matematiki. Vladi, ministrstvu za finance in ustavnim sodnikom predlagamo, da se jim stroški priznajo po novem na podlagi 45. člena zakona o dohodnini, enako kot čezmejnim delavcem, če že trdijo, da je obravnava enaka. Za konec naj povemo, da papir prenese vse, matematika pa ne laze.«
V sindikatu tako poudarjajo, da je tovrstno postopanje za državljane precej nevarno, saj dopušča politično – sodne konstrukte in to celo na najvišjem nivoju sodstva, kar je zaskrbljujoče.
Ker so pobudniki ustavne presoje bili poslanci Nove Slovenije in stranke SDS, zdaj v sindikatu pričakujejo, da se bosta omenjeni stranki na sodbo odzvali tako, da bosta na Evropsko sodišče vložili pritožbo zoper odločbo Ustavnega sodišča, ki je v zadevi odločalo o nečem popolnoma drugem in ne o tem, kar je bilo v presoji vprašanje.
Sindikat bo v nadaljevanju vztrajal pri tem, da je stroške potrebno indeksirati v skladu z višino dnevnice, ki je določena za državo v kateri je oseba zaposlena. Konkretno to pomeni, da ima delavec v SLO določeno domačo dnevnico 27,81 eur, kar predstavlja indeks 1, zaposlenemu npr. v Avstriji, pa glede na dnevnico, ki znaša 55 eur indeksirano malico z indeksom 1,98. Konkretno bi potem malica morala znašati (7,96 eur x 1,98) 15,76 eur. Enako bi se zgodilo s stroškom prevoza. Povečal bi se za enak indeks.
