Avstrijska vlada je sprejela odločitev o znižanju otroškega dodatka za v tujini živeče otroke. V primeru sprejetja napovedanih sprememb zakonodaje Republike Avstrije, ki bi bile v nasprotju s pravnim redom EU, še posebej z Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju: Uredba), pridejo prvenstveno v poštev predvsem pravna sredstva iz avstrijskega pravnega reda (v prvi vrsti presoja ustavnosti in zakonitosti – t.i. Verfassungsbeschwerde). Odvisno od (ne)ukrepanja institucij EU pa lahko morda pridejo v poštev tudi pravna sredstva pred Sodiščem EU (ničnostne tožbe, tožbe zaradi nedelovanja, odškodninske tožbe).
Napovedane spremembe vsekakor prinašajo potencialno nasprotovanje evropskemu pravnemu redu, predvsem z vidika enakega obravnavanja, kot ga ureja člen 4 omenjene Uredbe. Kot sledi iz 8. točke preambule Uredbe je splošno načelo enakega obravnavanja zlasti pomembno za delavce, ki ne prebivajo stalno v državi članici svoje zaposlitve, vključno z obmejnimi delavci. Velja opozoriti tudi na člen 7, ki določa da se denarne dajatve, ki se izplačujejo po zakonodaji ene ali več držav članic ali po tej Uredbi, ne morejo zmanjšati, spremeniti, začasno ustaviti, odvzeti ali zapleniti zaradi tega, ker upravičenec ali njegovi družinski člani stalno prebivajo v drugi državi članici, kot je tista, v kateri ima sedež nosilec, ki je odgovoren za dodeljevanje dajatev.
V luči predlaganih sprememb je relevanten tudi člen 67, ki predpisuje da je oseba upravičena do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo pristojne države članice, tudi za družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kakor da bi stalno prebivali v prvi državi članici.
Nasploh pa na potencialno spornost predlaganih sprememb avstrijske zakonodaje kažejo tudi prvi odzivi iz Bruslja, kjer je med drugim tiskovna predstavnica Evropske komisije napovedala, da naj bi proučili, ali je avstrijski zakon združljiv s pravom EU.