Sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki SDMS, na povabilo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglera – Kralja, je končno prinesel odgovore na vprašanja, do katerih v prejšnjih sklicih, nikakor nismo prišli.

Na današnjem sestanku v kabinetu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je resorna ekipa s predstavniki SDMS, govorila predvsem o pripravah na zastopanje interesov slovenskih družin pred Evropskim sodiščem v procesu proti Republiki Avstriji, zaradi indeksacije otroških dodatkov, ki se bo pričel zelo kmalu.

Vir fotografije: MDDSZ

Spomnimo, da je Avstrija 1.1.2019 uzakonila indeksiranje otroških dodatkov, kar pomeni, da se višina otroškega dodatka določi glede na življenjski standard države, v kateri otrok živi. Naše mnenje, kot tudi mnenje resorne ekipe ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropske komisije, je v nasprotju z nasprotju s pravili EU o prostem gibanju delavcev in o usklajevanju sistemov socialne varnosti.

Druga pomembna tema, o kateri so udeleženci sestanka razpravljali, so nadomestila za brezposelnost. Slovenski delavec, ki v tujini (recimo Avstriji) izgubi delo, je v Sloveniji upravičen do nadomestila, določenega z Zakonom o urejanju trga dela, kjer je določen maksimalni znesek tega prejemka 892,50 EUR.

Že v času prejšnjih dveh vlad, smo na njih naslavljali vprašanje ali npr. Republika Avstrija Sloveniji refundira znesek nadomestila za brezposelnost čezmejnega delavca iz sklada , v katerega delavec v Avstriji ta znesek vplačuje, vendar odgovora nismo prejeli.
Tega smo prejeli na današnjem sestanku, po tem, ko je po našem opozorilu na izogibanje odgovorm pri uradnikih urgiral sam minister. Izvedeli smo, da Slovenija dobi znesek za nadomestilo za brezposelnost čezmejnega delavca povrnjenega iz tujin (Avstrije) vsaj za prve tri mesece oz. pet mesecev, v kolikor je oseba tam zaposlena neprekinjeno vsaj 12 mesecev.

Pri tem se je pojavilo vprašanje zakaj čezmejni delavec ni upravičen do celotnih sredstev, ki bi mu jih izplačala npr. Republika Avstrija. Problem, ki ga v sindikatu vidimo je slovenska zakonodaja, ki omejuje višino nadomestila za brezposelnost za vse rezidente navzgor. Slovenija tako od države v kateri je bil čezmejni delavec nazadnje zaposlen ne more dobiti več denarja, ker jo »omejuje« slovenska zakonodaja, kar je absurd, za katerega upamo in verjamemo, da se bo s to vlado tudi spremenil.

In zakaj bi čezmejni delavci bili drugače obravnavani kot domači delavci pri nadomestilu za brezposelnost?

1. Dejstvo je, da dobi denarno nadomestilo za čezmejnega delavca Slovenija refundirano (povrnjeno) iz tujine in zato nima »dejanskih« stroškov. Ko se čezmejnemu delavcu izplača manj, kot bi dobila refundirano iz tujine, pa se Slovenija odpoveduje denarju iz tujine. S takšno zakonodajo se dela finančna škoda ne samo čezmejnemu delavcu, ki dobi manj denarja kot bi lahko (saj je to njegova pravica iz tujine), ampak se dela škoda tudi proračunu saj bi višje refundirano nadomestilo za čezmejnega delavca pomenilo višje plačilo prispevkov in višje plačilo dohodnine. Posredno pa bi bila tudi višja potrošnja in s tem druge povezane dajatve. Slovenija bi dobila sredstva refundirana iz tujine sicer z zamikom kakšnega leta, a vseeno to ni razlog za finančno škodo, ki se dela. Naj povemo, da smo o tej temi v SDMS opozarjali, spraševali pristojne že od same ustanovitve sindikata torej od leta 2016 in prej nismo dobili točnih odgovorov.

2. Dejstvo je, da delavec v tujini plačuje prispevke (zavarovanje) za primer brezposelnosti v dosti višjih zneskih kot jih plačuje delavec v Sloveniji. V Avstriji delavec plačuje mesečno tudi do 30x višje zavarovanje (prispevke) za primer brezposelnost, kot ga plačuje pri enakem brutu slovenski delavec.

Sindikat delavcev migrantov Slovenije pri višini nadomestila za brezposelnost, ki bi pripadal po tuji zakonodaji, ne bo popuščal. Tako se je dialog med Ministrstvom za delo in SDMS o tej temi šele začel in upamo, da se bo kmalu pozitivno končal.

Vztrajanje pri slednjem se bo nadaljevalo še v prihodnje, tudi zato, ker je Uredba 883/2004, ki tovrstne prejemke ureja, v reviziji od leta 2018, kar pomeni, da je odprta za morebitne prilagoditve.

Za ureditev te situacije, se je minister že na samem sestanku jasno postavil na stran slovenskih čezmejnih delavcev.

S 1.6.2020 smo ponovno odprli naše pisarne. Uradne ure potekajo po ustaljenem urniku.

Na uradne ure se je potrebno predhodno naročiti preko elektronske pošte: pisarna@sindikat-sdms.si ali preko kontaktnega obrazca, katerega najdete v nadaljevanju.

Za KRATKE informacije sta vam še vedno na voljo naslednji telefonski številki:

070-644-214 v torek, sredo in petek od 16.00 do 19.00 ure
040-766-420 vsak delovni dan od 11.00 do 16.00 ure