SOOČENJE ARGUMENTOV!
Vse zdravstvene storitve v Sloveniji, ki jih uporablja delavec migrant ali družina zavarovana po njem, plača avstrijska zavarovalnica, po računu in znesku, ki ga slovenska zavarovalnica izstavi avstrijski. Večina od nas je tudi dopolnilno zavarovana sklenjeno v Sloveniji, če ne smo samoplačniki!
V EU je prosta izbira zdravstvenih storitev. Tudi slovenskim pacientom slovenska zavarovalnica povrne za storitve, ki so jih koristili v tujini.
Ob registraciji avtomobila plačamo za ceste enako kot vsi ostali slovenski državljani. V večini primerov sta potrebni tudi 2 letni vinjeti (slovenska in tuja), da se lahko pripeljemo do službe v tujini.
Vprašanje: Ali vi kaj plačate Avstriji, Hrvaški, Italiji … da lahko uporabljate njihove ceste?
Od katere plačamo davek na stavbno zemljišče.
1. Tujci, ki so zaposleni v Sloveniji, tudi ne plačajo manj davka od plače, ker njihovi otroci obiskujejo vrtce in šole v tujini. Mi plačamo za šolstvo njihovim oni plačajo našim. Načelo vzajemnosti!
2. Nekateri delavci migranti nimajo otrok ali otroci niso več šoloobvezni.
3. Naši otroci obiskujejo tudi avstrijske vrtce in šole.
4. Nekateri otroci delavcev, zaposlenih v Sloveniji, obiskuje avstrijske šole, a plačajo dohodnino le v Sloveniji.
5. Za varstvo naših otrok v vrtcih in za prehrano v šoli plačamo, zaradi višjih bruto plač od slovenskega povprečja, v večini primerov polno ekonomsko ceno.
Ker gradimo na slovenski zemlji infrastrukturo tudi pošteno plačamo preko komunalnih prispevkov, ter pri sami mesečni uporabi, enako kot vsi v Sloveniji.
Denar uvozimo iz tujine, ga porabimo v trgovini, kjer na vsako blago ali storitev plačamo 9,5 % ali 22 % davek.
Dejansko imamo zakon spisan tako, da delavec migrant, ki bi bil upravičen do višjega zneska nadomestila, kot je določeno v tretjem odstavku 62. člena Zakonu o urejanju trga dela (892,50 EUR bruto) in daljše dobe prejemanja, le tega ne dobi, kljub temu, da se sredstva, ki bi mu jih nakazal Zavod RS za zaposlovanje refundirajo iz tuje blagajne.
Slovenija se očitno raje odpove tujemu kapitalu, kot da bi dovolila, da bi ljudje v času brezposelnosti lahko normalno shajali skozi mesec in višek uvoženega denarja potrošili v državi rezidenstva. Prosimo, da nam nekdo razloži ekonomsko logiko “veleumov”, ki so sposobni spisati takšno skropucalo od zakona.
Zakaj že omenjen zakon ne velja za poslance in “euro” poslance po izgubi mandata (torej zaposlitve)? Ker imajo svoje zakone!
Razliko, ki je nihče na tem svetu ne more dokazati z izračuni!!!
NE, mi ne plačamo razlike v davku. Če bi plačali samo razliko, bi pomenilo, da so si delovno-pravne zakonodaje, kolektivne pogodbe in davčni sistemi vseh držav enaki ali zelo podobni. Menimo, da če nam država nalaga enake dolžnosti nam more zagotoviti tudi enake pravice kot domačim delavcem.
Trenutno se meša hruške in jabolka:
1. Slovenski sistem obdavčevanja je unikum v EU, morda celo na svetu. Stroški v zvezi z delom (malica in prevoz) se slovenskemu delavcu ne vštevata v davčno osnovo, kar pomeni da jih dobi izplačane neobdavčene zraven bruto plače in to ni vidno nikjer.
2. Delavec migrant ne dobi povrnjenih stroškov v zvezi z delom od svojega delodajalca, ampak le-te nosi sam, od svojega neto dohodka. FURS prizna, da smo zaradi tega v primerjavi z domačim delavcem v finančno slabšem položaju. To neenakost so skušali sicer odpraviti s tem, da čezmejnim delavcem priznajo stroške v zvezi z delom kot olajšavo (kar pomeni, da so stroški čezmejnemu delavcu obdavčeni med 84 % – 50 % – odvisno od dohodninskega razreda v katerem jih uveljavlja). Finančni učinek takšne rešitve ni enak temu kar prejme domači delavec, kar si lahko izračuna tudi vsak, če ne verjame izračunom neodvisnih računovodskih servisov in davčnih svetovalcev. Da je absurd še večji imajo delavci z najnižjimi plačami najvišje obdavčitve teh stroškov.
3. Uveljavljanje stroškov v skladu s 45. členom ZDoh-2 vpliva na prehajanje med dohodninskimi razredi, kar ob uveljavljanju drugih olajšav (npr. vzdrževanih družinskih članov, delovne uspešnosti, jubilejnih nagrad…) privede do nižjega odbitka davka kot bi ga sicer, če bi stroški bili priznani na način kot so pri delavcu, ki stroške uveljavlja v skladu s 44. členom ZDoh-2.
4. Nočna, nedeljska, praznična dela ali posebne oblike dela so v Sloveniji štejejo kot dodatki k urni postavki, v Avstriji npr. pa so urne postavke pri teh delih manj ali neobdavčene. Ko čezmejni delavec napove v Sloveniji tak dohodek mu FURS nevede odvzame pravicodo “dodatka” za posebne oblike dela in te ure obdavči bolj kot ostale, na koncu je finančni učinek takšen, kot da delavec migrant ne bi delal ob nedeljah, praznikih, ponoči, …, ampak ob normalnih delavnikih in v normalnih pogojih dela.
5. FURS tedenskim, mesečnim in sezonskim delavcem ne prizna olajšave za ločeno življenje kot tudi ne stroškov prevoza do “službenega” stanovanja in vračanja na domači naslov 1x tedensko, čeprav naredijo tudi več km kot dnevni migranti. Po drugi strani našim poslancem pripada nadomestilo za ločeno življenje kot tudi povrnjeni (v tej točki omenjeni) stroški prevoza (28. člen Zakona o poslancih).
6. To, da mi pokrijemo stroške v zvezi z delom iz naše neto plače še ne pomeni, da so stroški delavca vključeni v našo bruto plačo, saj naša bruto plača ni odvisna od razdalje do delovnega mesta kot tudi ne od koriščenja dopusta.
7. V Sloveniji sta regres in delovna uspešnost do določene višine oproščena plačila prispevkov in davkov, v tujini npr. v Avstriji pa sta »regres« in delovna uspešnost normalno obremenjena s prispevki, zato enaka višina regresa ali plačila za delovno uspešnost nima enakega razpoložljivega dohodka za rezidenta v tujini, če ga primerjamo z rezidentom v Sloveniji.
PRIMER:
Dva delavca migranta se vozita na delo v isto podjetje in imata popolnoma enaki bruto in neto plači. Eden prevozi 60 km drugi 100 km v eno smer. Nihče od njiju ne uveljavlja pendlerpauschala, ker bi si samo povišal razliko v plačilu davka v Sloveniji! Tukaj je jasno, da je delavec, ki prevozi 40km več od sodelavca v finančno slabšem položaju saj mu Slovenija prizna za to pot stroške prevoza le kot olajšavo!
Ustavno sodišče je z odločbo opravilna št.: U-I-147/12 ukinilo posebno olajšavo za delavce migrante, ker nihče (ne vlada in ne državni zbor) nista pojasnila razlogov, zakaj so delavci migrant v drugačnem položaju.
Citiramo odločbo v točkah:
——————————
3. Državni zbor ni odgovoril na zahtevi.
29. …Zgolj pavšalno sklicevanjena drugačen delovni položaj teh oseb pa ne izkazuje razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari…
—————————-
Vsakomur je jasno, da sodniki v konkretnem primeru niso mogli odločiti drugače kot so saj so na eni strani imeli aktivnega tožnika, ki je posebno olajšavo izpodbijal, na drugi strani pa “pasivnega” zagovornika te olajšave, ki se ni trudil pokazati stvarnih in razumnih razlogov zakaj so čezmejni delavci v drugačnem položaju.
Če te na sodišču nihče ne zagovarja ne moreš zmagati!
Nočemo posebne davčne olajšave, želimo le pravične in pravilne izračune naše dohodnine. Posebna davčna olajšava je sistemsko zmanjšala učinek krivičnih izračunov dohodnine.
Želimo, da Slovenija postane pravična in prijazna do svojih državljanov. Želimo enakopravno obravnavo pred zakonom. Ne želimo ničesar drugega kar v zakonu o dohodnini že ni dovoljeno.
Pravilnega in pravičnega izračuna za vse, ki delamo v tujini, ni mogoče zagotoviti, kar priznavajo tudi predstavniki Ministrstva za finance in FURS-a. Zaradi navedenega dejstva menimo, da se dohodke iz zaposlitve iz tujine izvzame iz obdavčitve v Sloveniji s progresijo. To je tudi eden izmed načinov za izogibanje dvojnega obdavčevanja, ki ga priporoča EU.
S tem načinom bi se spodbudilo tako delavce migrante, da se ne odselijo v tujino, kot tudi razbremenilo bi se zaposlene na FURSu. Ostali pozitivni učinki takšnega ukrepa so razloženi pri očitku številka 12.
Nismo mi krivi, da so nesposobni in skorumpirani politiki zavozili našo državo in gospodarstvo z nerazumnimi potezami in lepljivimi prsti. Vsak delavec si zasluži plačo s katero lahko normalno preživlja sebe in svojo družino. Na žalost je sistem v Sloveniji nastavljen tako, da se krade kjer se le da, predvsem pa od večine prebivalstva.
1. Ker se nas mora obravnavati kot izvozni produkt, ki mora biti na trgu dela v konkurenčnem položaju v primerjavi delavcem iz drugih držav.
2. Ker naša država ni zagotovila okolja za delo in smo si delo bili primorani poiskati sami.
3. Ker smo izpostavljeni drugačni delovno-pravni zakonodaji kot slovenski delavci in kjer delavec ni zaščiten kot severni medved.
4. Ker bi še bolj spodbujala zaposlitev v tujini.
5. Ker ne samo, da zmanjšujemo brezposelnost v gospodarsko nerazvitih regijah, ampak tudi nismo finančno breme države, kar bi bili, če si dela ne bi poiskali v tujini. Predstavljajte si, da se 20.000 delavnih migrantov, kolikor je ocena o našem številu, z jutrišnjim dnem prijavi na Zavod za zaposlovanje!
6. Ker si nabiramo izkušnje iz tujine, ki jih lahko uporabimo tudi v Sloveniji.
7. Ker se bo v nasprotnem primeru veliko ljudi odselilo v tujino in bodo svoj denar odnesli s seboj!
8. Ker s potrošnjo spodbujamo gospodarski razvoj v regijah, ki so od Ljubljane pozabljene!
Za delavce v Sloveniji vlaga vse dohodke v zvezi z delom njegov delodajalec. Zaradi tega tudi vsi zaposleni v Sloveniji prejmete informativni izračun.
Delavec migrant mora za razliko od slovenskega delavca poznati Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku, če želi prijaviti svoje dohodke pravilno in pravočasno. Tudi ko delavec migrant sproti prijavi dohodke na FURS za tekoče leto, prejme naslednje leto informativni izračun, kjer se mu ne upošteva v tujini plačan davek kot tudi ne stroški v zvezi z delom. Le to mora v ugovoru ponovno prijaviti. Prav tako je zakonodaja v tujini drugačna od naše in se lahko napovedi vlagajo tudi za 5 let nazaj (pri nas pa le za 1 leto). Zaradi tega prihaja do situacije, kjer se mora napovedati dohodek in v tujini plačan davek a se še ne ve točnih podatkov.
Ker slovenski delavec prejme stroške v zvezi z delom kot neobdavčen dohodek izvzet iz bruto plače, teh stroškov ne more nikoli in nikdar izgubiti, tudi ne ob samoprijavi in tudi ne v primeru, da bi hote ali nehote pozabil prijaviti svoje dohodke. Tukaj je popolnoma jasno, da gre za kršenja 2. odstavka 14. člena ustave, ki govori, da smo pred zakonom vsi enaki! Ampak, kdo sploh še spoštuje oz. razume zakone in ustavo v naši državi?