Kaj storiti po tem, ko prejmete odpoved delovnega razmerja?
V primeru ODPOVEDI delovnega razmerja iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, se morate NAJKASNEJE V 30 DELOVNIH DNEH po vročeni odpovedi NUJNO PRIJAVITI pri Zavodu za zaposlovanje, saj v nasprotnem primeru NISTE upravičeni do prejema nadomestila.
Na spletni strani Zavoda za zaposlovanje si lahko preberete, kakšne pogoje morate izpolniti, da ste upravičeni do prejema nadomestila, kakor tudi trajanje in višine nadomestila.
Če vam po slovenski zakonodaji pripada nadomestilo za brezposelnost, morete slovenskemu zavodu prinesti obrazec U1 ali E301 (dobite na AMS) ter kopije zadnjih 8 plačilnih list. Obrazec U1 lahko pridobite tudi preko spleta, saj ga po zadnjih izkušnjam na regionalnih zavodih AMS več NE izdajajo. Zahtevek oddate na tej povezavi.
Avstrija refundira nadomestilo za čas brezposelnosti v višini nadomestila, ki vam pripada v Sloveniji. Avstrija nakaže Sloveniji “bruto” znesek, vi dobite potem neto izplačilo. Torej je max. izplačilo 892,50 bruto oz. 673,95 neto.
V času, ko prejemate nadomestilo za brezposelnost vam v R. Sloveniji teče delovna doma in ste tudi zdravstveno zavarovano. Dodatno zavarovanje si uredite sami.
Dodatna vprašanja in odgovori od Zavoda RS za zaposlovanje:
Kako je urejeno razmerje med Slovenijo in Avstrijo v primeru, ko Slovenija brezposelni osebi zagotavlja denarno nadomestilo?
Tako Slovenijo kot Avstrijo glede koordinacije sistemov socialne varnosti v EU zavezujejo določila Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29.4.2004 ter Uredba (ES) št. 987/2009 z dne 16.9.2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe št. 883/2004.
Brezposelna oseba prejema dajatev – denarno nadomestilo – (peti odstavek 65. člena) v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča.
Kakšne pravice ima v tem primeru Slovenija do Avstrije in kakšne so dolžnosti Avstrije do Slovenije?
V R Sloveniji se pravica do denarnega nadomestila priznava na podlagi določil Zakona o urejanju trga dela. po petem odstavku 65. člena Uredbe denarno nadomestilo zagotavlja nosilec v kraju stalnega bivanja brezposelne osebe – v R Sloveniji je to Zavod RS za zaposlovanje. Znesek denarnega nadomestila (za tri ali pet mesecev), ki je bil brezposelni osebi priznan, Zavodu RS za zaposlovanje povrne nosilec države članice, katere zakonodaje je za osebo nazadnje veljala (v tem primeru je to Avstrija).
Kolikšen znesek zahteva Slovenija od Avstrije in kolikšen znesen bi lahko zahtevala, pa ga ne zahteva?
Zavod RS za zaposlovanje od Avstrije zahteva povračilo zneske, ki je bil brezposelni osebi priznan z odločbo na podlagi odločb Zakona o urejanju trga dela. Zakon o urejanju trga dela v drugem odstavku 62. člena določa, da najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350€, v tretjem odstavku pa da najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50€. Zavod RS za zaposlovanje od Avstrije lahko zahteva le znesek, ki je bil priznan brezposelni osebi z odločbo.
Kako je z razliko glede višine denarnega nadomestila in glede časa prejemanja nadomestila do katerih pride zaradi razlik v zakonodaji med državama?
Vsaka država članica EU mora odločati na podlagi nacionalne zakonodaje.
Je za obmejnega delavca avstrijska zakonodaja ugodnejša in je zaradi upoštevanja slovenske zakonodaje prikrajšan?
Zavod RS za zaposlovanje ni pristojen za odločanje, katera zakonodaja je ugodnejša za obmejnega delavca.
